Velecvetni naprstec

  1. Velecvetni naprstec

Velecvetni naprstec (Digitalis grandiflora Miller)

Ang. Yellow Foxglove

Nem. Großblütiger Fingerkraut

Fr. Digitale à grandes fleurs

It. Digitale gialla maggiore

OPIS:

Velecvetnega naprstca ne bo težko prepoznati, saj njegovi bledorumeni in cevasti cvetovi spominjajo na zvon in tvorijo dolgo enostransko grozdasto socvetje. Listi so ozko do široko suličasti in po robu neenakomerno in drobno nazobčani. Steblo je visoko 30 – 80 cm. Razširjen je po vsej Sloveniji, cvetočega pa bomo na posekah, gozdnih robovih in kamniščih od nižine do montanskega pasu našli od julija do septembra.

ZDRAVILNOST:

Naprstci vsebujejo kardiotonične glikozide, te spojine pa so stari Egipčani ni Rimljani začeli uporabljati kot diuretik, bljuvalo, srčno krepčilo, strup za podgane, Indijanci pa naj bi ga uporabljali kot strup za puščice ipd. Danes jih uporabljajo predvsem za zdravljenje srčnih bolezni.

Proti koncu 18. stoletja je birminghamski zdravnik William Withering nekega svojega bolnika z vodenico že odpisal, zato je ta bolnik poiskal pomoč še pri zdravilki. Ta ga je ozdravila z zvarkom iz mnogih zelišč, osnova pa je bil naprstec. Withering je začel intenzivno raziskovati zdravilne učinkovine tega praška, ki ga je v naslednjih 10 letih uporabil še na 150 bolnikih. Ugotovil je, da je meja med zdravilom in strupom zelo ozka, saj je le malenkost močnejši odmerek lahko smrtonosen. Kasneje so raziskave pokazale, da zdravilo deluje na oslabljeno srce, saj srčno popuščanje povzroča zastajanje vode v telesu takih bolnikov.

Največ naprstca  za zdravilne namene vzgojijo na Nizozemskem, Madžarskem in v Argentini. Zdravilni učinkovini sta digitoksin in digoksin, zdravila na njuni osnovi pa ena najbolj poznanih zdravil za uravnavanje srčnega ritma (0,3 mg dnevno). Pri popuščanju srčne mišice povečajo kontrakcijo in hkrati upočasnijo srčni ritem, kar pomaga pri odvajanju zastale vode v telesu.

Pomagal naj bi tudi pri raku – neka raziskava je pokazala, da se je rak na prsih pri ženskah, ki so bile zdravljene z ekstrakti naprstca, pojavil le pri 5 % pacientk, pri tistih, ki pa niso bile zdravljene na tak način, pa kar pri 30 %.

Največ kardiotoničnih glikozidov vsebuje sorodni rdeči naprstec (Digitalis purpurea L.)

ZANIMIVOSTI:

Ime izhaja iz oblike cvetov, ki spominjajo na prste rokavice. Večina tujih imen je vezanih na lisice – angleško Foxglove (lisišja rokavica), norveško Revbielde (lisičji zvonček). Legenda omenja, da so si lisice nataknile cvetove naprstca na tačke, da so lahko zelo tiho hodile po kokošnjakih in ujele kokoš. Rastline kardiotonične glikozide proizvajajo za zaščito pred rastlinojedimi vretenčarji. Nekatere živali (npr. gosenice metuljev monarhov) uživajo liste naprstca, vendar jim kardiotonični glikozidi ne škodujejo – nasprotno – tudi gosenice postanejo strupene. Čmrlji zlezejo globoko v venčno cev in z dna posesajo medičino.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja