Rjava gnezdovnica

RJAVA GNEZDOVNICA (Neottia nidus-avis ( L.) Rich.)

Ang. Bird’s-nest Orchid

Nem. Nestwurz

Fr. Néottie nid d’oiseau

It. Orchidea nido d’uccello

Največkrat si rastline predstavljamo kot zelene, bujno cvetoče organizme, ki s svojim prekrasnim izgledom in čudovitim vonjem na sončnih travnikih privabljajo opraševalce. Le redko pa pomislimo na rastline, ki nimajo zelenih listov, ker jih pravzaprav ne potrebujejo – zaradi bolj ali manj popolne prehranske odvisnosti od drugih rastlin ali gliv jim pravimo tudi zajedavke ali paraziti. Vse življenje je od gliv odvisna tudi rjava gnezdovnica, gozdna orhideja, ki je ime dobila po prepletenem koreninskem sistemu, ki po obliki spominja na površno zgrajeno ptičje gnezdo. Latinsko vrstno ime nidus-avis namreč pomeni prav to, služi pa prav posebnemu namenu – na njem in v njem se razraščajo posebne glive, s pomočjo katerih rjava gnezdovnica pride do prepotrebnih hranil, ki jih sama ne more sintetizirati, saj jo najdemo na temačnih gozdnih tleh, kamor sonce le redko posije.  Življenjski cikel prav vseh orhidej je tesno povezan z glivami, vsaj na začetku svoje življenjske poti so vse odvisne od njih, nekatere pa kar celo življenje. Ta odnos je tako značilen in proučevan, da je dobil celo svoje ime – orhidejska mikoriza.

OPIS

Če boste v bukovem gozdu, med leskovjem ali občasno tudi v mešanem gozdu naleteli na rastlino, za katero boste mislili, da je že odcvetela, mogoče celo že razkrojena, ste najbrž našli rjavo gnezdovnico. Ta orhideja niti ni tako zelo redka, junija in julija boste to do 50 cm visoko trajnico brez klorofila lahko opazovali po celi Sloveniji, od nižine do subalpinskega pasu. Njeni (rumenkasto) rjavi cvetovi brez zelenila so združeni v mnogocvetno socvetje, 5 jajčastopodolgastih cvetnih listov tvori čelado, edino, kar po barvi zares izstopa na rastlini, pa so rumenkasti poliniji (zlepljena pelodna zrna). Listi so luskasti in bolj ali manj prilegli k steblu. Korenika je vodoravna, iz nje pa izraščajo številne močno prepletene mesnate korenine. Rastlina je z zakonom ZAVAROVANA!!

ZDRAVILNOST in UPORABA V PREHRANI

Koreninski gomolji po obliki spominjajo na testise in so skuhani zelo hranljivi. Posušene meljejo v rumenkasto-bel prah in nato uporabijo v pijačah (salep), dodajajo žitaricam ali kruhu. V tradicionalni medicini iz salepa izdelujejo žele, s katerim zdravijo vnetja v gastro intestinalnem traktu. Mi gomoljev katerekoli orhideje v prehrani ne bomo uporabljali, saj so VSE orhideje v Sloveniji z zakonom zavarovane.

ZANIMIVOSTI

Mikorizo lahko opišemo kot sožitje med glivami in rastlinami, pri katerem prihaja do izmenjave hranilnih in rastnih snovi v koreninskem sistemu rastline. Pogosto (a ne vedno!) ima ta odnos obojestransko korist, saj  glive povečajo dostopnost in absorpcijo številnih hranil ter dostopnost talne vode, velikokrat glive tudi ščitijo rastline pred bakterijami in različnimi glivičnimi okužbami z izločanjem snovi, ki ubijajo povzročitelje bolezni ali pa stimulirajo rastlinske korenine, da proizvajajo take snovi, v zameno pa od rastline dobijo ogljik in energijo v obliki ogljikovih hidratov. Ta odnos med rastlinami in glivami ni tako redek, kot si predstavljamo, saj ga lahko najdemo na skoraj vseh kopenskih rastlinah, tako da je približno 80 % kritosemenk udeleženih v kateri od mikoriznih simbioz.

Vse orhideje so neizogibno odvisne od gliv, vsaj v prvih dneh svojega življenja, heterotrofne pa kar celo življenje in takemu odnosu pravimo orhidejska mikoriza. Če izpostavim podatek, da je seme rjave gnezdovnice povprečno veliko 0.0022 mm³, bo vsem takoj jasno, da svojih zalog nima in da mora energijo za prve dneve življenja od nekod dobiti. Razmnoževanje rjave gnezdovnice s semeni je kot loterija – če seme ne pade na primerno podlago poleg glive Rhizoctonia neottiae, se ne bo razvilo, zato se razmnožuje tudi vegetativno – po cvetenju poganjki, korenine in večina korenike propade, vendar se poganjki na vrhu korenin lahko razvijejo v novo rastlino. Tudi v nadaljevanju življenja potrebuje glive, vendar zaenkrat  še ni popolnoma jasno, ali rjava gnezdovnica krade glivi hranila, ki jih pridobi iz drevesnega in podrastnega odpada, ali pa ima tudi gliva kaj od tega – npr. da od gnezdovnice dobi katere od aminokislin, ki jih sama ne more sintetizirati.

Prav lepi cvetovi rjave gnezdovnice niso, vseeno pa v toplem vremenu oddajajo precej močan, sladkast vonj, ki privablja različne insekte na kosilo in opraševanje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja