Navadni rebrinec

NAVADNI REBRINEC/PASTINAK (Pastinaca sativa L.)

Ang: Parsnip

Nem: Gewöhnlicher Pastinak

Fr.: Panais cultivé

It.: Pastinaca coltivata

OPIS:

Navadni rebrinec je 30 – 100 cm visoka dvoletnica z belkasto ter vretenasto korenino in spada v družino kobulnic (kot korenje, zelena, dišeči kromač, koriander, regačica, peteršilj ipd.).  Kobulnice najdemo po vsem svetu, ta rastlinska družina obsega okrog 3000 vrst, ki so razširjene večinoma v zmernih predelih severne poloble in v goratih tropskih predelih. Rebrinčevo steblo je robato ali bolje rečeno rebrasto, na kar nakazuje tudi njegovo slovensko ime. Cvetovi so rumeni, kobuli pa imajo 5 – 20 žarkov. Najdemo ga na travnikih, pripotjih in na obdelanih tleh po vsej Sloveniji, cvetočega pa bomo lahko opazovali od junija do avgusta.

V Sloveniji je nekoč uspeval tudi različek P.sativa L. var. fleischmanni (Hladnik) Burnat, katerega listi so 2-krat pernato deljeni (pri navadnem rebrincu so 1-krat pernato deljeni) in je verjetno nastal z mutacijo. V naravi je izumrl, ohranja pa se samo še v botaničnem vrtu v Ljubljani in je endemit.

ZDRAVILNOST:

Korenika vsebuje antioksidante s protirakavim, protivnetnim in protiglivičnim delovanjem. Visoka vsebnost vlaknin pomaga pri zaprtju in znižuje raven holesterola v krvi. Plodovi, korenike in listi navadnega rebrinca so uporabni v zdravilstvu, saj jih priporočajo kot sredstvo za večanje apetita in izločanje vode (visoka vsebnost kalija!)

UPORABA V PREHRANI:

100 g rebrinčevih korenin vsebuje 75 kalorij (230 kJ). Vsebuje 80 % vode, 5 % sladkorjev, 1 % beljakovin, 0,3 % maščob in 5 % vlaknin, zelo bogat pa je tudi s kalijem (375 mg/100 g). Večina vitaminov in mineralov se nahaja v bližini povrhnjice, zato je korenine najbolje skuhati neolupljene. Med pozebo se nekaj škroba spremeni v sladkorje.

Navadni rebrinec je že dolgo poznan kot zelenjava, začimba in zdravilna rastlina. Korenika je v nekaterih državah še danes priljubljena hrana, še pogosteje pa rastlino gojijo za krmo.

Korenike nabiramo jeseni in pozimi (najbolje po pozebah, saj se takrat škrob spremeni v sladkorje), pri tem pa moramo biti pazljivi, da izkopavamo samo korenike enoletnih rastlin (še pred razvojem stebla). Okus je precej oster, zato jih moramo prekuhati v slani vodi. Skuhane in narezane korenike uporabljamo na enake načine kot pri korenju: dodajamo jih juham, solatam in zelenjavnim prikuham. Iz njih lahko pripravimo tudi omake in pire. Nekoč so prepražene korenike uporabljali kot kavni nadomestek. Na Irskem jih skupaj s hmeljem uporabljajo v pivovarstvu, ponekod pa jih dodajajo žganju. Korenika vsebuje do 8 % sladkorjev in okrog 30 mg/100 g vitamina C.

Jeseni nabrane plodove v Avstriji uporabljajo namesto kopra. Rastline lahko povzročijo alergične reakcije na koži (rdečica in mehurji, podobno kot pri koprivi), še posebej, če je ta preznojena ali izpostavljena sončnim žarkom.

ZANIMIVOSTI:

Zaradi mesnate in dišeče korenike ter zdravilnih plodov je bil še posebej čislan v cesarskem Rimu, Rimljanom pa so poražena germanska plemena morala z njim plačevati davek. Do 18. stoletja je bila korenika pomembna hrana, zato je bil navadni rebrinec zelo razširjen v evropskih deželah. Kasneje so njegovo uporabo zasenčili krompir, korenje in zelena.

Ob dotikanju navadnega rebrinca lahko pride do fitodermatitisa, ki se kaže z rdečimi izpuščaji, pekočim občutkom in mehurji, pojavi se zlasti, če je koža preznojena in izpostavljena sončnim žarkom. Vsebuje namreč furanokumarin (producirajo ga kobulnice, ki rastejo na bolj odprtih rastiščih). S pomočjo sončeve svetlobe se furanokumarini vežejo na DNA in preprečujejo prepisovanje dednega materiala in tvorbo matrice. Tako se je leta 1984 v okolici Osijeka pri 200 ljudeh ob nabiranju graha pojavilo »neznano kožno obolenje«, ki ga pripisujejo navadnemu rebrincu. Furanokumarini  so toksični za insekte, razen za eno vrsto, ki jo lahko najdemo tudi na deženu (Heracleum sphondylium) in zeleni (Apium graveolens)– to je Depressaria pastinacella, ki je na furanokumarin odporna.

Pastinak napada muha Chamaepsila rosae.

Pastinakovo vino

-2 kg pastinakovih korenin

-1,5 kg sladkorja

– 4 l vode

– nekaj limon ali citronske kisline

-kvas

Očistite korenine in jih na hitro pokuhajte – toliko, da se ne zmehčajo preveč (zlahka jih moramo prebosti z vilico). Zraven dodajte tudi limone. Odcedite in v odcejeno vročo vodo zamešajte sladkor, da se raztopi. Dodajte nekaj limoninega soka ali citronske kisline ter nekaj rozin, če želite. Dajte vse v vrelno posodo, počakajte, da se ohladi na telesno temperaturo, in dodajte aktiviran kvas. Pustite fermentirati, dokler ogljikov dioksid ne izhaja več iz vrelne steklenice.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja