Navadni lapuh

NAVADNI LAPUH (Tusilago farfara L.)

Ang. Colt’s-foot

Nem. Huflattich

Fr. Pas d’âne

It. Tussilagine comune, Farfaro

Komaj odleže spomladanski sneg z nabrežij, pripotij in nasipališč, že nas s svojini zlato rumenimi cvetovi razveseli eden prvih znanilcev pomladi – navadni lapuh.  Poznan je kot eno najstarejših ljudskih zdravil proti kašlju, na kar nakazuje tudi njegovo latinsko ime. Tussis namreč pomeni kašelj. Že Dioskurid je v svojem delu De Materia Medica priporočal inhaliranje dima lapuhovih listov pri preganjanju suhega kašlja in težavah pri dihanju. 

 OPIS:

Navadni lapuh je trajno zelišče s podzemnimi pritlikami in enim zlato rumenim cvetnim koškom, ki se razvije pred listi. Ti so srčasto okrogli in redko nazobčani, na spodnji strani pa belkasti, kot da bi bili posuti z moko. O tej lastnosti nam govori tudi latinsko vrstno ime farfara (far – moka, ferre – nositi). Največkrat ga lahko najdemo na vlažnih krajih, obdelanih tleh in nasipališčih od nižin do subalpinskega pasu. Cveti od februarja do maja, seveda odvisno od razmer v okolju, razširjen pa je po vsej Sloveniji.

ZDRAVILNOST:

Navadni lapuh vsebuje čreslovine, flavonske glikozide, razne organske kisline, triterpene, inulin in veliko nitratov. Listi vsebujejo 7-8% sluzi, cvetovi pa nekoliko manj. Sporni pirolizidinski alkaloidi se nahajajo v listih in cvetovih. V čajih in čajnih mešanicah uporabljamo predvsem liste, saj vsebujejo več sluzi kot po medu dišeči cvetovi. Sluzi zmanjšujejo vzdraženost sluznic. Čajne pripravke uporabljamo pri kroničnem bronhitisu, katarjih, suhem kašlju in za izločanje večjih količin prahu, ki jih vdihnemo pri delu. Uporaba se odsvetuje nosečnicam, doječim materam in občutljivim osebam, saj pripravki lahko povzročajo hujše probleme z jetri. Za zdravilne pripravke danes vse več uporabljajo gojene vrste, ki ne vsebujejo teh alkaloidov.

Deluje zoper številne gramnegativne bakterije, med njimi Staphylococcus aureus in Pseudomonas aeruginosa.

Za čaj uporabimo 1-2 žlički zdrobljene droge, ki jo prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 10 min. Pijemo dve do tri skodelice čaja na dan, po želji ga osladimo z medom (vendar ga dodamo v čaj, ki ima manj kot 40°C). V prsnih čajnih mešanicah odlično deluje skupaj z listi ozkolistnega trpotca, cvetovi lučnika, zeljo materine dušice in pljučnika, vršički smreke in bora, socvetji bezga in rastlinskimi deli spomladanskega jegliča. Čaja zaradi vsebnosti strupenih (hepatotoksičnost) pirolizidinskih alkaloidov ne uporabljamo dlje od dveh tednov, potem moramo uporabo za nekaj časa prekiniti.

UPORABA V PREHRANI:

Od maja dalje nabiramo mlade liste (brez peclja) in jih uporabljamo v solatah, juhah, prikuhah, ali pa jih mešamo z drugo zelenjavo in pripravimo kot špinačo. Uporabljamo samo povsem mlade liste, saj so starejši trdi in grenki. Rastlinske dele zaradi prisotnosti toksičnih snovi uporabljamo v manjših količinah v času nuje.

ZANIMIVOSTI:

Navadni lapuh je medonosna rastlina, z njegovimi listi pa se hranijo tudi larve metuljev nekaterih predstavnikov nočnih metuljev iz družine sovk (Noctuidae – Naenia typica in Euplexia lucipara).

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja