Meta (Mentha sp.)

Tokrat si bomo pobliže ogledali opojno dišeče (ali pač ne?) mete, ki so razvnemale že domišljijo Starih Grkov in Rimljanov, najbrž pa že veliko prej. Velika raznolikost je prevzela tudi frankovskega meniha in teologa Walahfrida Straba, ki je dejal, da če lahko nekdo natančno in na pamet pove moči, vrste in imena za meto, bi moral znati povedati tudi, koliko rib plava v Rdečem morju.

OSNOVNE VRSTE V NARAVI

V Sloveniji raste po podatkih iz zadnje izdaje Male Flore Slovenije 16 vrst in križancev met. Poleg nekaj enostavno prepoznavnih vrst v naravi (Mentha  arvensis L. – njivska meta, Mentha pulegium L. – polaj in Mentha longifolia (L.) Huds. – dolgolistna meta) je mogoče najti tudi večje število križancev, ki normalno cvetijo  in se ohranjajo vegetativno (=nespolno) tudi v odsotnosti starševskih vrst, v nekaterih primerih so to ostanki nekdanjega gojenja. Znotraj rodu Mentha L. (meta) je prisotna velika znotrajvrstna variabilnost z večjim številom križancev, njihovo določanje pa nam bo nemalokrat povzročalo precej težav. Za njihovo zanesljivo določanje je skoraj neizogibno potrebno vedeti, v bližini katerih potencialnih starševskih vrst so rasli in kakšna je stopnja njihove plodnosti.  Za razlikovanje je pomemben tudi vonj, ki pa ga je težko opisati.

KRIŽANJE (HIBRIDIZACIJA) NA SPLOŠNO

Na tem mestu ne bo odveč nekaj besed o tem, kaj križanci sploh so in na kakšen način nastanejo. Križanec (hibrid) je po definiciji potomec spolnega razmnoževanja dveh organizmov z različnim genotipom (= celota strukturnih in funkcionalnih lastnosti organizma, ki nastane pod vplivom genoma), navadno dveh različnih vrst oziroma podvrst. Pri križanju lahko pride do oploditve med rastlinama iz različnih populacij, navadno pa uporabljamo ta izraz predvsem pri oploditvi med rastlinama različnih vrst (s tujko interspecijski hibridimula je npr. križanec med samico konja in samcem osla, zebroid med zebro in oslom, ipd.) ali celo pri oploditvi rastlin iz različnih rodov (intergenerični hibridipojavljajo se pri nekaterih kaktusih).

Križance v naravi najdemo precej redko, saj so uspešna križanja v naravi razmeroma redka. Pogostost njihovega pojavljanja je povezana s sorodnostjo genskega materiala obeh starševskih vrst in z zanesljivostjo delovanja mehanizmov, ki na različne načine križanja preprečujejo.

Križanci so po značilnostih nekje med starševskima vrstama, večinoma so sterilni (ali vsaj omejeno plodni), saj zaradi raznorodnih genomov starševskih vrst prihaja do težav pri delitvi spolnih celic. Številni križanci se tako pojavljajo le prehodno in brez vpliva na populacije starševskih vrst, redki med njimi pa lahko po eni strani vplivajo na pretok genov ene od starševskih vrst v drugo, ali pa se ustalijo.

Ustalitev križancev poteka na dva načina, pri metah pa bomo največkrat naleteli na križance, ki so obstali z vegetativnim razmnoževanjem, ki je pogosto bolj poudarjeno, kot pri kateri od materinskih vrst.

Ljudje s pridom uporabljamo križanje, da dobimo več semen, večje plodove oz. druge užitne dele, da rastline postanejo bolj odporne na mraz/sušo, bolezni, ipd.

POPROVA META (Mentha x piperita)

Poprova meta je križanec med vodno meto (Mentha aquatica L.) in klasasto meto (Mentha spicata L. em. L.). Prvo uradno zabeleženo rastlino poprove mete naj bi našli leta 1696 na nekem polju v Angliji, kjer so pridelovali klasasto meto.

Listi poprove mete vsebujejo do 4% eteričnega olja, ki je sestavljeno predvsem iz monoterpenov  cineola, mentona, mentola, mentilacetata in mentofurana, ki ima oster, neprijeten vonj. V kvalitetnem olju je veliko mentola (najdemo ga v starejših listih), malo mentofurana (do 5%), in določeno razmerje med mentonom (najdemo ga v mlajših listih) in mentilacetatom (najbolje 5:1 ali 6:1). Večinoma čisti mentol pridobivajo s polsintezo iz timola, spojine, ki je prisotna v timijanih (materinih dušicah).

Notranja uporaba:

Poprovo meto uporabljamo za simptomatsko zdravljenje prebavnih motenj, napenjanja in vnetja želodčne sluznice. Pri krčevitih obolenjih žolčnika in žolčevodov pospešuje izločanje žolča. Pri povečani količini želodčne kisline, pri krčevitih bolečinah želodca in črevesja učinkovito blaži krče. Sveže skuhan čaj pijemo 3x dnevno, tinkture pa zaužijemo 2-3 ml 3x dnevno.

Zunanja uporaba:

Zunanje uporabljamo eterično olje ali pa se poslužujemo inhalacij, predvsem pri kašlju in prehladih, revmatskih obolenjih, glavobolu zaradi napetosti, srbenju, koprivnici in bolečinah pri občutljivi koži. Hlapno olje zmanjšuje bolečino na mestu nanosa. Pri daljši uporabi eteričnega olja na koži in sluznicah le-te lahko pordečijo, zato moramo biti pri uporabi previdni, saj se na koži lahko razvijejo celo mehurji.

Pripravkov iz poprove mete NE SMEMO uporabljati pri hudih okvarah jeter, pri kontaktni alergiji na poprovo meto, pri vnetju žolčnika ali zapori žolčevodov. Pri majhnih otrocih in dojenčkih ne uporabljamo gotovih pripravkov, ker lahko povzročijo krčevito stisnjenje bronhijev in posledično lahko pride  do zadušitve (Kratschmerjev refleks).

KLASASTA META (M. spicata L. em. L.)

V skupini klasaste mete najdemo skoraj vse prehode med glavnima starševskima vrstama, ki sta Mentha suaveolens Ehrh. – dehteča meta in Mentha longifolia (L.) Huds. – dolgolistna meta.

 Klasasta meta je izvorna vrsta mnogih hibridov, najbolj znan je seveda zgoraj opisan križanec z vodno meto – poprova meta, če pa jo križamo z njivsko meto, dobimo žlahtno meto.

Njeno angleško ime je spearmint, kar nakazuje na obliko listov – spear namreč v angleščini pomeni kopje, puščica. Za zdravo in bujno rast ji ustrezajo tudi ilovnata tla z ogromno organskega materiala.

Po cvetenju klasasta meta izgubi precej vonja, zato jo (kot tudi vse druge mete) porežemo pred cvetenjem.

OSTALE METE

Poznamo še tudi vrsto drugih križancev, ki so vse bolj popularni v zadnjih letih. Med njimi so npr. švicarska meta (uporabljajo jo v švicarskih zeliščnih bonbonih), maroška meta (popularen čaj v Maroku, Tuniziji, Alžiriji, kjer najprej skuhajo zeleni čaj, nato pa v njem namočijo cele sveže rastline maroške mete, v Španiji in Franciji pa iz nje pripravljajo osvežilen ledeni čaj), pomarančna meta (imenovana tudi Bergamot mint, Eau de cologne, uporabljamo pa jo lahko za sadne solate, dresinge, zeliščne kise, sladice, omake, sladoled ali čaj), čokoladna meta (iz katere menda  pripravljajo čokoladice After Eight), jagodna meta (z blagim vonjem po gozdnih jagodah) itd.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja