Lepi čeveljc

LEPI ČEVELJC (Cypripedium calceolus L.)

ang. Lady’s slipper

nem. Frauenschuh

fr. Sabot de Vénus

it. Pianella della Madonna, Scarpetta di Venere

V svetlih bukovih gozdovih, med ruševjem in na ustaljenem grušču nas ponavadi že proti koncu maja zvedavo pozdravijo čudoviti cvetovi orhideje z največjimi cvetovi v Evropi – lepega čeveljca. Ta prelesten planinski okras naj nas ne zavede k trganju, saj je cvetlica z zakonom zavarovana. Fotogenična lepotica naj z nami roma le na spominski kartici fotoaparata! Kot ogrožena vrsta je bil zavarovan že leta 1922 z Zakonom o varstvu redkih in za Slovenijo značilnih in za znanstvo pomembnih živali in rastlin in o varstvu špilj.

OPIS:

Lepi čeveljc je do pol metra visoka in redko olistana rastlina, katere socvetje sestavljata 1-2 velika cvetova, sestavljena iz 3-4 cm dolge, vrečasto napihnjene medene ustne in škrlatnorjavih ostalih cvetnih listov. Razširjen je v Evraziji, strnjeno območje razširjenosti pa sega od Alp na zahodu do srednje Azije na vzhodu, zelo redek, ali v celoti pa manjka v oceanskem delu zahodne Evrope in v sredozemskih predelih. Njegova rastišča so v Sloveniji zelo redka, redko in v majhnih populacijah ga lahko najdemo od montanskega do subalpinskega pasu, predvsem v alpskih predelih države, s sistematičnim iskanjem pa so manjše rastišče našli tudi na Gorjancih. Cveti od maja do konca junija, v višjih predelih vse do začetka julija. Danes je lepi čeveljc kot ranljiva (V) vrsta uvrščen v Rdeči seznam praprotnic in semenk.

ZANIMIVOSTI:

Opraševalke lepega čeveljca so samice kožokrilcev (Hymenoptera), predvsem peščenih čebel iz rodu Andrena spp. Te se zaradi gladke površine medene ustne ujamejo v vrčasti pasti, ven pa lahko pridejo le skozi ozko odprtino na zadnjem delu cveta. Pri tem se žuželka večinoma zadene ob skupek peloda (polinij), ki se ji prilepi na telo, na brazdi pa pusti polinij prejšnje rastline. Izhod iz cvetne pasti jim kaže prosojno okence na zadnji strani cveta. Plodovi te orhideje dozorijo približno 4 mesece po oprašitvi in vsebujejo veliko število izjemno majhnih semen, ki se razširjajo z vetrom. Raziskave, opravljene v Evropi so pokazale, da se plodovi razvijejo pri približno 1/3 cvetov. Življenjska doba posamezne rastline je tudi preko 20  let, prvih nekaj let (6 – 10) pa živi mikotrofno na račun simbiontskih gliv. Prav iz tega razloga bo izkopavanje in presajanje rastlin na vaše vrtove skoraj zagotovo neuspešno. Pustite primerke lepih čeveljcev tam, kamor spadajo – na zmerno suha polsenčna rastišča na karbonatni podlagi v bukovih in mešanih gozdovih.

Cvetlica je razvnemala že domišljijo antičnih botanikov, poimenovali pa so jo Venerin čeveljček (Cypris = Venera, pedilon = čeveljček).

Rastišča lepega čeveljca danes najbolj ogroža gnojenje površin in pretirano zaraščanje habitatov, kjer uspeva, saj ne prenaša prevelike zasenčenosti.

Leta 2012 sva z Anjo v Ravenski Kočni na območju, velikem približno 600x200m naštela kar 643 cvetočih osebkov, kar je eno največjih, če ne kar največje rastišče te prelepe orhideje v Sloveniji.

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja