Drobnocvetna predenica

DROBNOCVETNA PREDENICA (Cuscuta epithymum (L.) L.)

Ang. Dodder

Nem. Quendel-Seide, Teufelszwirn

Fr. Cuscute de thym

It. Cuscuta epitimo

OPIS:

Družino predeničevk (Cuscutaceae) v Sloveniji predstavlja en sam rod, ki ga strokovno imenujemo Cuscuta (predenica), zajema pa 6 zelnatih popolnoma parazitskih enoletnih ovijalk. Na vrhu golega stebla drobnocvetne predenice se nahajajo bela do rožnata glavičasta socvetja, polna drobnih zvezdastih cvetov. Rožnato steblo je brez listov in pri dovolj velikem gostitelju lahko doseže dolžino do 800 m. Najdemo jo lahko po celem svetu, tako v tropskih predelih (Fiji in Tahiti), kot tudi visoko v gorah (v Franciji do 2000 m.n.m.). Cveti od maja do oktobra.

ZANIMIVOSTI:

Drobnocvetna predenica je popolnoma parazitska rastlina, zaradi česar nima zelenih listov in ni sposobna vršiti fotosinteze. Vse pomembne snovi za svoje uspevanje pridobi s prisesanjem na razne gostitelje, največkrat pa se na njenem »jedilniku« znajdeta črna detelja ali materina dušica.

Po kalitvi ima mlada rastlinica majhne pritrjevalne koreninice, s katerimi je usidrana v tla, s stebelcem pa se začne uvijati v krogu in iskati svojega gostitelja. Ko ga končno najde, se nanj pritrdi in tvori havstorij (rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja). Pritrjevalne koreninice propadejo, rastlinica pa se začne ovijati v desno smer. Njeni glavni opraševalci so mravlje, deloma pa tudi čebele, ose in muhe. Po podatkih iz literature je ena rastlina sposobna sproducirati tudi 16000 semen.

Staro verovanje za odganjanje zlih duhov priporoča prašek iz predenice, ki ga pomešamo s pasjo krvjo ali drugimi rastlinami. Ameriški Indijanci Pawnee so jo poimenovali »ljubezenska vitica«. Po njihovem verovanju naj bi mlado dekle odtrgalo del predenice, jo vrglo prek rame ter pri tem mislilo na ljubljeno osebo. Če se je vitica naslednji dan prijela, bo ljubljena oseba dober mož.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja