Črni teloh

ČRNI TELOH (Helleborus niger L.)

Ang.: Christmas Rose

Nem.: Schwarze Nieswurz

Fr.: Ellebore noir

It.: Elleboro bianco, Rosa di Natale

Črni teloh je med prvimi, ki začnejo preganjati zimo in oznanjati pomlad. Ko je pokrajina še oddeta v zimsko odevalo, že proti soncu silijo prvi cvetovi črnega teloha. Ta spomladanski okras je tudi pravi prodajni hit, saj samo na Nizozemskem prodajo za prek 8 milijonov rastlin letno. V pravih količinah pa celo lajša depresijo in duševne težave.

OPIS:

Črni teloh spada v družino zlatičevk, kamor prištevamo tudi vetrnice (Anemone), jetrnik (Hepatica), kosmatince (Pulsatilla), srobote (Clematis), zlatice (Ranunculus) idr. V to veliko družino spada okrog 2000 vrst, ki jih lahko najdemo predvsem v zmernih predelih severne poloble, pri nas pa jih uspeva približno 100. V rod telohov (Helleborus) spada približno 20 vrst, ki so razširjene v Evraziji, v Sloveniji pa jih bomo našli kar 5 (črni, blagodišeči, deljenolistni, hostni in temnoškrlatni), kar je posledica vpliva Alp, Mediterana, Panonske nižine in Dinarskega gorstva.

Cvetovi črnega teloha so zvezdasti, beli, lahko pa se obarvajo tudi rdečkasto. Listi so deljeni in so nameščeni v pritlični rozeti. Navadno enocvetno steblo je nerazvejano, brez zelenih stebelnih listov, v zgornjem delu pa lahko najdemo 1 – 3 belkaste luskoliste.

Cvetenje je odvisno od razmer, vendar prve cvetoče primerke lahko opazujemo že pozno jeseni, cvetenje se nadaljuje pozimi in sega daleč v pomlad. Črni teloh raste v nižini, najdemo pa ga lahko tudi visoko v gorah. V Sloveniji ga ne bomo našli večinoma le v submediteranskem in subpanonskem območju.

ZDRAVILNOST:

Telohi v koreniki vsebujejo aktivne sestavine, kot so helebrin (povzroča močno srčno reakcijo), heleborin (šibkejši kot heleberin in ima narkotični učinek), heleborein in heleborigen. Nekatere aktivne sestavine imajo podobno delovanje kot sestavine naprstca (Digitalis).

V ljudskem zdravilstvu so nekoč velikokrat uporabljali tinkture – zlasti Stari Rimljani so jih pogosto uživali za zdravljenje in lajšanje duševnih bolezni. Antični grški in rimski filozofi so pred dolgimi razpravami pili pripravek iz teloha za povečanje koncentracije. Danes so rastlinski deli črnega teloha osnova za homeopatska zdravila, ki pomagajo predvsem pri otopelosti, zmedenosti, čustveni otopelosti, depresiji, lajšajo pa tudi glavobole zaradi npr. poškodb ali meningitisa.

UPORABA V PREHRANI:

Cela rastlina je zelo strupena, zato je pod nobenim pogojem ne smemo zaužiti!! Posušeni in zdrobljeni rastlinski deli povzročajo kihanje (če pridejo v nos), ob morebitnem zaužitju pa se pojavijo močne pekoče bolečine v ustih, sledi bruhanje, driska in krči, ob večjem zaužitju tudi nezavest in smrt. Po nekaterih podatkih povzroča tudi vnetja na koži.

ZANIMIVOSTI:

Črni teloh je v Sloveniji v 16. stoletju prvi znanstveno popisal P. A. Mathioli, kasneje pa tudi slavni J. A. Scopoli, ki za črni teloh navaja takole: in montibus Idrenfibus aliisque frequens (pogost v hribovju v okolici Idrije).

Sicer so telohi evolucijsko zelo mlad rod, zato narava pogosto poskrbi za presenečenja in izjeme. Najnovejše raziskave kažejo, da je najbolj soroden naslednjim rodovom: jetrniki (Hepatica), vetrnice (Anemone) in sroboti (Clematis), pa tudi zajčjemu maku (Adonis) in malorepki (Myosurus).

Ime Helleborus je že zelo staro, saj naj bi ga uporabljali že pred 2200 leti, verjetno pa je bilo poznano že pred Teofrastom (372-287 pr.n.št.), ki je bil eden najpomembnejših antičnih botanikov in je izdal za botaniko izredno pomembno delo v desetih knjigah – Historia Plantarum.

Telohe pogosto dodajajo že v jesenske šopke, skupaj z reso, nekaterimi mahovi, bršljanovimi listi, vejicami borovnic ipd. Ponekod spomladi na cvetno nedeljo telohove cvetove dodajajo v butarice.

V Sloveniji so vse vrste telohov zavarovane z zakonom, zato jih v naravi rastočih ne smemo izkopavati ali pa nabirati semen. Kljub temu na žalost na internetu lahko kupite semena črnega teloha, nabrana v Triglavskem narodnem parku.

Že pred 150 leti so začeli telohe žlahtniti v Berlinskem botaničnem vrtu, iz Habsburške monarhije pa so jih pošiljali v Anglijo in jih tam prodajali, zato lahko govorimo o pravem izvoznem artiklu Habsburške monarhije. V Sloveniji so že pred drugo svetovno vojno v kar nekaj vrtnarijah vzgajali in prodajali različne sorte telohov.

Po podatkih z nizozemske rastlinske borze so v  letu 2010 prodali za okrog 6 miljonov evrov telohov, v letu 2011 pa že za 8 miljonov, tako da je rastlina na 7. mestu najbolje prodajanih rastlin, namenjenih za sajenje na prostem.

One Comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja