Alpska mastnica

ALPSKA MASTNICA (Pinguicula alpina L.)

Ang. Alpine Butterwort, Mountain Butterwort

Nem. Alpen-Fettkraut

Fr. Grassette des Alpes

It. Pinguicola alpina

Na vlažnem skalovju in vlažnih gruščnatih mestih si je svoje mesto pod soncem izborila ta alpska posebnost. Majhna in neugledna, a zares posebna. Hrani se namreč tudi z žuželkami! Prvič jo je opisal Linne v knjigi Flora Laponica že leta 1737.

OPIS:

6-12 cm visoka  trajnica s pritlično rozeto, ki jo sestavlja 5-8 žlezastih in lepljivih listov. Cvetovi so posamični, venec bel, v ustju rumen, ostroga je dolga 2-5 mm. Razširjena je v arktičnih in alpskih predelih, pri nas pa jo lahko najdemo na nizkih barjih, močvirnih mestih, ob gorskih potokih, na vlažnem skalovju in vlažnih gruščnatih mestih na karbonatni podlagi od nižine do montanskega pasu. Je zavarovana vrsta, cveti pa od maja do avgusta. V Alpah jo lahko najdemo do višine 2600m, v Himalaji pa vse do 4100m. Tekom kratke rastne sezone pritlična rozeta potrebuje stalno vlažno okolje.

ZDRAVILNOST:

Alpsko mastnico so nekoč uporabljali v medicinske namene – listni ekstrakt naj bi sproščal krče pri oslovskem kašlju, astmi in tuberkulozi  – vzrok je najbrž v prisotnosti določenih kislin v ekstraktu. Listni ekstrakt, pomešan z lanenim oljem, naj bi odganjal bradavice.

UPORABA V PREHRANI:

Na bogatih rastiščih so v 18. in zgodnjem 19. stoletju nabirali liste ter z njihovo pomočjo pripravljali kislo mleko iz mleka severnih jelenov in krav. To so storili tako, da so posodo, v kateri so pripravljali kislo mleko, najprej podrgnili s svežimi listi, nato pa dodali toplo mleko. Ta postopek so uporabljali v nekaterih predelih Evrope – na Laponskem, v Italijanskih Alpah, Švici, Walesu. Dolgo je veljalo prepričanje, da naj bi bili za sesirjanje mleka krivi hidrolitični encimi v listih, vendar zadnja dognanja kažejo, da sesirjanje povzročajo mikroorganizmi, pomešani z listno sluzjo.

ZANIMIVOSTI:

Alpska mastnica lovi komarje in mušice (Nematocera), ki predstavljajo 2/3 njene mesojede diete ter skakače (Collembola), ki jih je v njeni prehrani približno 1/3. Sem ter tja se na liste ujame tudi kakšna pršica, ki si je za življenjski prostor izbrala to rastlino. V 60-90 dnevni rastni sezoni se največ žuželk ujame na liste  v zgodnjem juliju. V eni rastni sezoni pa rastlina ujame med 89 in 329 mikrogramov suhe snovi/rastlino. Prebavljanje traja od enega do treh dni, odvisno od velikosti plena in od temperature.

Nizozemski kmetje so listno sluz uporabljali kot pomado (mazilo, kremo) za lase.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja