Rastlinske zanimivosti

V tej rubriki bodo vsak mesec objavljeni opisi treh zanimivih rastlin. Če želite biti obveščeni, kdaj bo nov zapis “priromal” na medmrežje, se prosim prijavite na e-novice.

    • Rjava gnezdovnica

      Vse življenje je od gliv odvisna tudi rjava gnezdovnica, gozdna orhideja, ki je ime dobila po prepletenem koreninskem sistemu, ki po obliki spominja na površno zgrajeno ptičje gnezdo. Latinsko vrstno ime nidus-avis namreč pomeni prav to, služi pa prav posebnemu namenu – na njem in v njem se razraščajo posebne glive, s pomočjo katerih rjava gnezdovnica pride do prepotrebnih hranil, ki jih sama ne more sintetizirati, saj jo najdemo na temačnih gozdnih tleh, kamor sonce le redko posije.

    • Zoisova zvončica

      Hči slovenskih planin so jo poetično poimenovali… Zoisovo zvončico namreč! Sicer jo lahko najdemo tudi v alpskih predeli sosednje Italije in Avstrije, vendar nikoli daleč od meja naše države. Prav zaradi tega razloga in ker je bila v naši domovini tudi prvič opisana (v bohinjskih gorah in na Storžiču), lahko upravičeno trdimo, da je »naša«.

    • Arnika

      Navadna arnika

      Čeprav je arnika danes ena izmed najbolj znanih in uporabljanih zdravilnih rastlin, so jo kot zdravilo pričeli uporabljati šele v 16. ali 17. stoletju. Uradna medicina priporoča zunanjo uporabo pri topih poškodbah, mišičnih in sklepnih bolečinah, kožnih vnetjih ter pri pikih žuželk.

    • Velecvetni naprstec

      Velecvetni naprstec

      Ob naprstcu vam bo zaigralo srce – dobesedno! Vsebuje namreč kardiotonične glikozide, ki imajo močan vpliv na srčno mišico. A ravno pri naprstcu se je izkazalo, da je meja med zdravilom in strupom majhna. Zato s to zdravilno strupenjačo ravnajmo previdno!

    • Drobnocvetna predenica

      Drobnocvetna predenica je popolnoma parazitska rastlina, zaradi česar nima zelenih listov in ni sposobna vršiti fotosinteze. Vse pomembne snovi za svoje uspevanje pridobi s prisesanjem na razne gostitelje, največkrat pa se na njenem »jedilniku« znajdeta črna detelja ali materina dušica.

    • Muholiko mačje uho

      Kukavičevke (Orchidaceae) so poleg nebinovk (Asteraceae) rastlinska družina, ki obsega največ vrst – orhidej je na svetu preko 20.000! Ena izmed orhidej ima zanimivo preživetveno in razmnoževalno strategijo, saj oblika njenih cvetov spominja na samice čebel in os, izloča pa tudi feromone, ki privabljajo samce, ki se »parijo« s cvetovi in tako oprašujejo rastline.

    • Meta (Mentha sp.)

      Tokrat si bomo pobliže ogledali opojno dišeče (ali pač ne?) mete, ki so razvnemale že domišljijo Starih Grkov in Rimljanov, najbrž pa že veliko prej. Velika raznolikost je prevzela tudi frankovskega meniha in teologa Walahfrida Straba, ki je dejal, da če lahko nekdo natančno in na pamet pove moči, vrste in imena za meto, bi moral znati povedati tudi, koliko rib plava v Rdečem morju.

    • Lepi čeveljc

      V svetlih bukovih gozdovih, med ruševjem in na ustaljenem grušču nas ponavadi že proti koncu maja zvedavo pozdravijo čudoviti cvetovi orhideje z največjimi cvetovi v Evropi – lepega čeveljca. Ta prelesten planinski okras naj nas ne zavede k trganju, saj je cvetlica z zakonom zavarovana.

    • Črni teloh

      Črni teloh je med prvimi, ki začnejo preganjati zimo in oznanjati pomlad. Ta spomladanski okras je tudi pravi prodajni hit, saj samo na Nizozemskem prodajo za prek 8 milijonov rastlin letno. V pravih količinah pa celo lajša depresijo in duševne težave.

    • Navadni mali zvonček

      Navadnega malega zvončka najbrž ni potrebno nikomur posebej predstavljati. Kako lep je pogled na snežno belino cvetne preproge med zaplatami snega spomladi: simbol upanja! Ko pa še ugotovimo, da je navadni mali zvonček pravi zdravilec, matematik in biotehnolog, potem bomo res težko skrili navdušenje nad tem znanilcem pomladi in novega življenja.

  • Prijavite se na spletne novice. Na vaš elektronski naslov vam bomo redno pošiljali zanimivosti na temo zelišč, naših produktov, delavnic ter izletov.