PAMIR – porocilo

Prejsnjikrat se je Matej oglasil samo z rudimentarnim povzetkom, ker je racunalnik otezeval delo in vestno vsako besedo spreminjal v pisanke, zdaj gre pa lazje, torej lahko dodam se par drobcev:)

Od Dushanbeja v Tajikistanu do Kasgarja tule na skrajnem zahodu Kitajske sva dobrih 1700km kolesarila 22 dni in 2 uri. Prve dni e je oblival pot ze samo ob misli na 8 prelazov, ki so se obetali, se posebej potem, ko mi je jasno stopilo pred oci, da bo od tega bolj malo normalne, asfaltirane ceste. Od Dushanbeja do Khoroga (glavno mesto precej avtonomne pamirske regije) sva ozbrala severno cesto, ki je odprta samo poleti, saj ob stanju cest ni nobenih pogojev, da bi se cez 3300 meterski prelaz prebijali skozi sneg. Tri dni do pod prelaza (kjer sem se precejkrat spomnila na Luka, ki je moral iti prav tam mimo pred desetletjema in vec, ko so bili na Piku Komunizma), dan za cez in tri dni po dolini mejne reke z Afganistanom do Khoroga. Nadaljevala sva se vedno ob meji proti dolini Wakhan, nad katero so ze ogromni pakistansko-afganski hindukuski  hribi. Cez naslednji prelaz sva koncno prisla na uradno “Pamir Highway” in odtlej nadaljevala po planoti vse do Kirgizije, tam uzivala v odsekih povsem novih cest in se potem “spustila” (cez vsaj tri precejsnje klance-navzgor) na Kitajsko in do tule, do Kashgarja.

Pokrajina? Prvi teden je nisem opazila skorajda nic, ker sem imela dovolj dela z lovljenjem ravnotezja na kolesu (in lovljenjem dusnega miru vsakic, ko so me za…hrbtni makadamski klanci spravili v bes). Ko jo pa opazis, pa seveda ima nekaj velicastnega na sebi, hribi so grozljivo prazni in s predstrazo pescenih hribov in neskoncnih strmih melisc nic kaj vabljivi. Na sreco je povsod precej vode in tudi kadar je slana ali previsoko, da bi ob njej vzklila vegetacija, prijetno pozivi pokrajino (se posebej na zgodnje jutro, ko te narasel ledeniski potocek vrze s kolesa..:)). Vec o pokrajini pa tako kazejo slike.

Ljudje. Neverjetni so in sanja se mi ne, na kaksen nacin zivijo. Mesecni zasluzek se menda giblje nekje okrog 30$, na pamirski planoti je se zivinoreje malo, ker je vse tako susno, o poljedelstviusamo sanjajo lahko in niti vrtov ni videti. Nekaj malega se poskusajo nekateri s turizmom (2 meseca sezone), precej moskih varuje mejo, drugih (ali istih?) precej trguje z drogo, ogromno je pa tudi zivotarjenja ob vodki. Vsa cast v glavnem, da prezivijo, meni ostaja popoln misterij, na kaksen nacin. So pa taki kot povsod: ko sva ljudi ob meji sprasevala o malariji (komarjev je bilo na case morje), so rekli, da tu jih ni… Tam cez, v Afganistanu, tam pa so (mejna reka je siroka 20, 30m).

O dozivetjih, osebnih vtisih in bojih za obstanek na tej poti pa morda vec, ko se vrnem z izleta: danes grem proti Malemu Karakulu, 200km+ in oddaljenemu jezeru pod Mustag Ato, da pogledam vsaj od dalec, kako jim gre na hribu. Uzivajte in pozdrave s Kashgarja!

Anja

4 Comments

  1. Oj oj,
    zanima me, koliko km se je do sedaj obrnilo na števcu in če je po vajinih izračunih že polovica poti al še ne…
    V Slo imamo skoraj pozno jesenske temperature, čez dan imamo okrog 10 stopinj, tko da upam, da so vama temperature bolj naklonjene za bicikliranje.
    Srečno na poti in čim več ugodnega vetra!
    Lp

    • Ola, Janko,
      Matej je mal pred Kasgarjem prevozil 10000 kilometer (enkrat takrat, ko je umiral pod tezo dvojne prtljage, zato sva to opazila sele naknadno) – glede na plane, ki jih debatirava, je to ze precej cez polovico. Jest pa tud – narejenih mam bogih 3300km in upam na se kakih 2000: ce bodo na hribu kmalu zaklucili, sevede.
      Kar se pa vremena tice: tu v Kasgarju mi skoz kuha, zadnjic sem proti hribom kolesarila na dobrih 40, potem ko sem jih obiskala v bazi 3km visje, je bilo pa ravno poslabsanje vremena in je snezilo. Nevihte pa tud take, de mi je sotor skor odneslo sinoci. Tako da pestro, ni kej!

      Uzivej in pozdrave vsem,
      Anja

  2. živjo
    ravno sem te našel na siolu in sem šel brskat če pišeš kak blog…
    ja, mislim da sva se midva srečala v pamirju sredi ničesar… sedela sta ob potočku še z dvema švicarjema 🙂

    Lp
    Tadej

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja