Kolesarski popotniki 1…

Na mojem skoraj osemmesečnem potovanju sem srečal nemalo kolesarskih popotnikov, skoraj vsi so na poti že kakšno leto in imajo v planu potovati še kakšno leto ali več. Prav zanimivo je, koliko ljudi se pravzaprav odloča za takšen “šport” in način potovanja. Šport sem napisal v navednicah, ker za moje pojme take vrste potovanja ne bi smeli vrednotiti kot šport, ampak bolj kot način življenja… Nekateri gredo po svetu z motorji, avtomobili, spet drugi štopajo, tretji se poslužujejo javnih prevoznih sredstev. Vseeno se mi zdi, da ti potovanje s kolesom ponuja najvec – pristen stik z ljudmi, ravno pravšnjo hitrost, da še dojameš pokrajino okrog sebe in zadovoljstvo, da si pot opravil z lastnimi mišicami ter predvsem voljo in trmo.

Po večini so ti popotniki avanturisti, stari okrog 30 let, z dobrimi službami in (očitno) še boljšimi šefi, ki so razumeli željo, skorajda nujo po potovanju in so jim zato dovolili eno-, dvo ali celo triletno odsotnost z delovnega mesta. Večino teh popotnikov delovno mesto čaka, ko se bodo vrnili domov, zato se ne obremenjujejo , kdaj in kako se bodo vrnili domov, ko bo pač zmanjkalo denarja, bo spet potrebno delat za nekaj časa in nato zopet na kolo. Začaran krog, ki mu pravzaprav ne moreš ubežati, ko enkrat izkusiš na lastni koži tako izkušnjo.

Na kratko bi vam rad predstavil nekaj takih popotnikov:

Markus Weltenbumler s spremljevalko (Švica) – srečali smo se v Dogubeyazitu pod goro Ararat in nadaljevali tri dni skupaj proti mestu Tabriz v Iranu. Tri dni mi je govoril o svojih potovanjih in tri dni sem ga poslušal z odprtimi usti. Človek, ki je prepotoval že cel svet z javnimi prevoznimi sredstvi, se je sedaj odločil, da se poda na potovanje še s kolesom. Imela sta internetno stran, pa na žalost trenutno ne dela, upam, da jo bosta usposobila, ker se jima res dogaja…

Chung and Yong iz Malezije – rojena na Kitajske, živela sta v Maleziji, delala nekaj let v Londonu, nato sta se odločila, da gresta s kolesom iz Anglije nazaj domov Malezijo. Chung je kolesar, ki je zmožen tudi v najbolj strm klanec voziti s prižgano cigareto, sicer bolj počasi, ampak vedno je pribrskal do vrha, Yong pa je najbolj tiha popotnica, kar sem jih srečal. Prvič se srečamo v Dogubeyazitu, nato gremo skupaj proti Tabrizu, naslednje srečanje in skupno kolesarjenje v Doshanbeju in Khorogu v Tadjikistanu, Anja ju sreča še na Kitajskem, medtem, ko sem bil jaz na hribu. Svet je res majhen… Trenutno sta nekje okrog Lijanga ali Dalija na Kitajskem, kjer sva se z Anjo potepala približno 2 meseca nazaj. Čakajo ju torej še Laos, Tajska in Malezija.


pic_0859

Gurkan Genc, Turčija – zvezda med popotniki, superstar v Turčiji.  Njegov blog redno bere na tisoče ljudi dnevno, med potjo že piše knjigo o svojih dogodivščinah. Ves čas ima podoro turške vlade… Najbolj mi je ostal v spominu, ko je obtičal med Uzbekistansko in Tadjikistansko mejo, ker ni imel prave vize za Tadjikistan. Taboril je kar na mejnem območju, dokler ni čez tri dni prišel veleposlanik osebno in mu pomagal. www.dogaicinpedalla.blogspot.com

pic_0779

 

One Comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja